(19.11.1933–18.2.2021)

Nekrolog pisaś za Pětša Janaša njejo pśeliš śěžko, jo jano notnje, jogo žywjeńske statki nalicyś, a južo su někotare boki połne. Staram se wó to, to nejwažnjejše wufiltrowaś.

Pětš Janaš jo se naroźił 1933 w Chóśebuzu, źiśecy cas jo był cas wójny a nan jo wóstał we njej. Wótrosł jo mały Pětš pla stareju starjejšeju maminego boka w srjejźnej Łužycy, w Hórnikecach, a lěśojski cas pśebywa pla stareju starjejšeju nanowego boka w Krosnje nad Odru. Pó naraźenju tamnego fararja Zyguša slědujo wucba na Serbskem gymnaziumje w Budyšynje, což wóznamjenijo nawuknjenje górnoserbskeje rěcy a prědne zmakanje z Fridom Mětškom, direktorom gymnaziuma, kenž jo dejał hyšći měś wjeliki wliw na žywjeńske rozsudy Pětša Janaša. Rownocasnje jogo wuwucujotej Michał Nawka a Jurij Wjela, pśisłušnika serbskeje inteligence stareje šule, což wopśimjejo kubłanje k serbskemu patriotizmoju! Teke I. serbska kulturna brigada, źož jo grał trompetu, jo lubosć k serbstwu zmócniła. Tak rosćo młody Janaš ako wótnabocnik nutś do serbskego žywjenja.

Pó naraźenju Mětška pódajo se na studij do Lipska, a to nic sorabistiki, ale germanistiki. Mětšk běšo měnjenja, až w sorabistice dajo pśemało literarnych wědomnostnikow. Janaš jo był pósłušny, jo ga literaturu a lyriku južo wót źiśetstwa lubował. Za pózdźejše zaběranje ze serbskeju literaturu jo było toś to zakładne wukubłanje wjelgin wužytne.