(1)
Sćěhowace bě so mi 7. nowembra w Choćebuzu stało a rysowach podawk hnydom na to w mejlce nadawkidawarjej:
Krotko pó zeger 8:00 som šła k listowemu kašćkoju pśi ABC, aby jen prozniła, Tam jo był hyšći roznosowaŕ wót LR z kólasom.
Roznosowaŕ: »Hier, die könn’se auch noch kriegen!« (Jo mě napśeśiwo tyknuł dwa/tśi eksemplary Nowego Casnika.)
Ja: »Ich brauche nicht mehr Zeitungen, nur die, die wir bestellt haben.«
R: »Die sind übrig, was soll ich mit denen.«
Ja: »Ich brauche sie nicht.« A som listowy kašćik wócyniła, tam su byli wšykne casniki nutśi: pózdźej librowany a tej dwa aktualnej.
R: »Nehm’se die auch noch. Sie beschweren sich doch immer, dass ich zu wenig liefere.«
Ja: »Nicht zu wenig, sondern wenn, dann gar nicht.«
R: »Was soll ich mit denen?« Jo casniki roztergnuł a pśi tom, až jo šeł na tamny bok drogi, aby roztergnjone casniki do tuny za wótpadanki chyśił, jo mě pśiwołał: »Serska riś.«
Ja: »Ach, daher weht der Wind.«
R: (ducy wót tuny): »Wissen Sie was das heißt? Arschloch.«
Ja: »Ah, serbski teke hyšći rozmějośo a samo powědaśo.«
Na to jo se roznosowaŕ na kólaso sednuł a wótjěł.
Wót dalšnych juristiskich kšacow wótglědajom, gaž se toś ten pad politiski motiwěrowanego zranjenja/skśiwźenja wót źěłodawarja z roznosowarjom wugódnośijo a wón kaž teke źěłodawaŕ se pśi mnjo zagronijotej.